Spoznajmo in uredimo, očistimo šmarske vasi - 2019

Spoznajmo in uredimo, očistimo šmarske vasi

V okviru organizacije Osnovne šole Šmarje - Sap in njihovih rednih aktivnosti, je ob sodelovanju in podpori Turističnega društva Šmarje - Sap in Krajevne skupnosti Šmarje - Sap bil izveden projekt Spoznajmo in uredimo, očistimo šmarske vasi.

Otroci so se v okviru šolskega programa zbrali na različnih točkah po krajih v Krajevni skupnosti, praviloma v krajih, iz katerih prihajajo otroci. Tako smo se denimo na Velikem vrhu otroci ter nekaj staršev, zbrali v treh skupinah, na treh bližnjih točkah, kjer so jim učitelji razdelili rokavice, vrečke, jim dali navodila ter pričeli z delom. Na Velikem vrhu nas je bilo kar 40. Vsaka skupina za sebe se je kar zapodila v smeri, ki je bila vnaprej začrtana. Prvi krog po vasi je bil zaključen v slabi uri. No ja, nekaj smeti pa se je vseeno nabralo. Učenci so vse skupaj prinesli h kozolčku turističnega društva na začetku vasi, kjer so si zaslužili šolsko malico. 

Po malici pa smo vsem udeležencem člani turističnega društva predstavili kratko zgodovino kraja in okolice, ter podali pomembnejše poudarke, povezane na okoliške kraje. Enako smo storili na vseh točkah v vseh krajih.

Če povzamem najpomembnejše poudarke:

vas Veliki vrh je bila v preteklosti ena manjših vasi, kjer je še leta 1868 živelo 47 prebivalcev, danes pa tu živi 388 prebivalcev. Na severozahodu je najvišji vrh Vrhovka s 465 m. Na vzhodu je dolina Zacurek z istoimenskim potokom, ki ponikne v dolini Pule pod nekdanjo gostilno Prpar. Iz te doline pa so v dolino Vir proti Gajničam izvedli dodatne vrtine zaradi možnosti poplavljanja avtoceste. Voda iz tega dela kraja odteka proti ljubljanskemu barju, medtem, ko voda iz šmarskega potoka odteka proti Bičju in nato proti Radenskemu polju. Ob potoku Zacurek je tudi opuščen Pelakov mlin. Nekdaj je v vasi stal tudi svinjak s štirimi predelki in nesimetrično streho na kozla. Imel je več rezbarskih detajlov, postavljen pa je bil v 2. polovici 19. stoletja. Že pred leti je bil v slabem stanju. 

V predstavitvi smo podali predvsem cestne povezave, ki so skozi bližnje kraje vodili že v preteklosti. Na primer v rimskem obdobju so poskrbeli za povezavo med Emono in Siscio. Predvsem je pomemben način gradnje ceste, ki je vodila iz Tlak, preko Gajnič, Razdrtega naprej proti Grosuplju.

Beležimo tudi 150 let deželne ceste Ljubljana - Šmarje, ki je bila spremenjena leta 1868 in izpeljana po novih serpentinah, tako imenovanih Redah. Cesta je bila od prvotne daljša za 500 m.

Leta 1958 (60 let) so izgradili avtocestni odsek Bratstva in enotnosti med Ljubljano in Zagrebom. Danes je še vedno v uporabi tunel na cesti proti Škofljici. 

Prav tako beležimo 30 let nove avtocestne povezave Ljubljana - Novo mesto, ko so ob izgradnji porušili 4 hiše, prebivalce pa preselili na bližnja območja. Iz Marnove hiše je bila prestavljena freska, ki se danes nahaja prav v osnovni šoli. 

Freska se nahaja v 1. nadstropju šole poleg starega stopnišča, poleg projekta Rastoča knjiga.

Pomembna je tudi 125 obletnica železniške proge Ljubljana - Kočevje, ki je bila izgrajena najprej in so jo izgradili v le letu dni, ter odsek Grosuplje - Novo mesto, ki je bil v dolžini 75 km predan v uporabo leta 1893. V Šmarju sta izgrajena dva železniška tunela. Spominska plošča ob 100 letnici (1993) pa se nahaja na železniški postaji.

Omenili smo še rudnik barita, ki je že 50 let neaktiven, so pa tu pridobivali svinčeno in zinkovo rudo. V najboljših časih so je pridelali 200 kg dnevno, rudo pa so vozili tudi v Ameriko. Rudnik sodi med najstarejše rudokope barita na slovenskem.

Prav tako so v teh krajih potekali zadnji boji med francozi in avstrijci.

Seveda pa nismo pozabili niti na turnček, cerkev Marijinega rojstva ter enega najpomembnejših halštatskih najdišč na Magdalenski gori.

Lahko bi podali še mnogo podrobnosti in zgodovinskih detajlov, pa smo glede na hladno in vetrovno vreme raje pohiteli, da so otroci odšli še proti zadnjemu delu čistilne akcije, ko so se odpravili proti Zacurku. Večina pa je akcijo zaključila še v gasilnem domu, kjer je za pogostitev poskrbela Krajevna skupnost Šmarje - Sap.

Da bo predstavitev akcije čimbolj celovita, sem v predstavitev vključil še fotografije Braneta Petroviča.

Otroci so smeti, ki so jih sproti ločevali v vrečke ustreznih barv, oddali na otokih. Na posameznih krajih pa se je vseeno nabralo več smeti (na Velikem vrhu sicer ne, iz drugih krajev pa so poročali, da je bilo nekaj več tega), ki jih je bilo potrebno odpeljati, za kar so poskrbeli lokalni gasilci. Posamezniki so tudi locirali in označili črne točke, ki jih bo potrebno urediti.