Photography is my passion. Običajno je z mano na poti fotoaparat s katerim ovekovečim predvsem naravo, kraje, dogodke, zgradbe in druge zanimivosti, ki jih opazim in vam jih z veseljem predstavljam v foto zgodbah. Tudi komentarji so več kot dobrodošli. https://photos.google.com/albums
torek 21 2006
ponedeljek 20 2006
Šmarje - Sap
Šmarje - Sap z okoliškimi vasmi se nahaja na severozahodnem delu grosupeljske kotline, na meji med posavskim hribovjem in dolenjskim krasom. Tu poteka jasen rob med ljubljanskim barjem in grosupeljsko kotlino, ki pomeni tudi razvodje. Najvišja točka na severozahodnem delu je znamenita Magdalenska gora - 504m, na severu Pirčev hrib - 492m, na severozahodu Vrhovka - 465m in na jugu Boršt - 427m. Osrednji kraj Šmarje - Sap leži na sredini takoimenovanega šmarskega polja na nadmorski višini 380m.
V sedanjem obdobju je Šmarje - Sap drugo največje urganizirano naselje v občini Grosuplje. Šmarje in Sap sta bili včasih dve samostojni vasi. Leta 1961 sta se obe preimenovali v Šmarje - Sap. Zanimivo je, da so vas Sap po ustnem izročilu primerjali z Rimom. Ta je nastal na sedmih gričih. Podobno je imela vas Sap nekdaj bolj oblikovane griče, saj je bila skoraj vsaka hiša v osrednjem jedru na svoji "vzpetini". Vsaka domačija je imala ob hiši svojo "lužo", kotanjo, v kateri se je zbirala deževnica za napajanje živine. Deset let kasneje sta se v to naselje vključili tudi Razdrto in del Tlak. Središče naselja se je razvilo ob sedanji Ljubljanski cesti, kjer stoji župnijska cerkev s "Turnčkom", staro in novo šolo. Tu se stekajo poti ostalih naselj. Severno in severozahodno od Šmarja - Sapa se nahajajo naselja: Veliki Vrh, Mali Vrh, Tlake in Gajniče, severovzhodno so Podgorica, Paradišče in Zgornja Slivnica, proti jugovzodu sta Cikava in Sela, na jugozahodu pa Huda Polica. Naselje delita novozgrajena avtocesta in železniška proga. Avtocesta je Šmarje - Sap močno približala Ljubljani. Danes je Šmarje - Sap z okolico mirnejše prebivalno naselje blizu glavnega mesta Ljubljane in občinskega središča Grosuplja z blago hribovito pokrajino in lepimi možnostmi za sprehode, pohodništvo in kolesarjenje, saj je v bližini označena kolesarska pot na Pance. Sprehajalci ali popotniki se lahko okrepčajo v dveh dobrih gostilnah in piceriji v Šmarju - Sapu ter na kmečkem turizmu na bližnjem Lipoglavu. Čudovite poti skozi prelepe gozdove zamikajo mnoge turiste. Zaradi bližine glavnega mesta je veliko ljudi zaposlenih v Ljubljani in tudi v Grosupljem. V kraju je več samostojnih podjetnikov, ki se ukvarjajo s storitveno in obrtno dejavnostjo. Včasih zelo razvito kmetijstvo je po obširni nacionalizaciji in arondaciji kmetijskih zemljišč po drugi svetovni vojni skoraj povsem zamrlo.
V davnini je bilo Šmarje 700 let cerkveno, upravno, kulturno in gospodarsko središče severozahodnega dela Dolenjske. Nastalo je na ozemlju, ki so ga rimski graditelji ob začetku krščanskega štetja povezali s širnim svetom, ob tem pa tudi poselili in v marsičem že urbanizirali. Samo ozelje so kultivirali že prebivalci gradišč, saj je le 3 km v zračni razdalji od farne cerkve v Šmarju - Sapu eno najpomembnejših halštatskih (staroželeznodobnih - 800 do 400 let pred našim štetjem) najdišč na slovenskem, to je na vsem jugovzodnem alpskem in predalpskem prostoru - Magdalenska gora. Različni raziskovalci so dokaj temeljito proučili najdbe iz železne dobe in ugotovili, da je bila Magdalenska gora ena od najmočnejših ilirskih gradišč v verigi, ki so se nizale od ljubljanskega barja proti Balkanu. Arheologi so tukaj izkopali več kot 1000 grobov iz različnih obdobij. Prvo najdbo so odkrili naključno leta 1870.
V sedanjem obdobju je Šmarje - Sap drugo največje urganizirano naselje v občini Grosuplje. Šmarje in Sap sta bili včasih dve samostojni vasi. Leta 1961 sta se obe preimenovali v Šmarje - Sap. Zanimivo je, da so vas Sap po ustnem izročilu primerjali z Rimom. Ta je nastal na sedmih gričih. Podobno je imela vas Sap nekdaj bolj oblikovane griče, saj je bila skoraj vsaka hiša v osrednjem jedru na svoji "vzpetini". Vsaka domačija je imala ob hiši svojo "lužo", kotanjo, v kateri se je zbirala deževnica za napajanje živine. Deset let kasneje sta se v to naselje vključili tudi Razdrto in del Tlak. Središče naselja se je razvilo ob sedanji Ljubljanski cesti, kjer stoji župnijska cerkev s "Turnčkom", staro in novo šolo. Tu se stekajo poti ostalih naselj. Severno in severozahodno od Šmarja - Sapa se nahajajo naselja: Veliki Vrh, Mali Vrh, Tlake in Gajniče, severovzhodno so Podgorica, Paradišče in Zgornja Slivnica, proti jugovzodu sta Cikava in Sela, na jugozahodu pa Huda Polica. Naselje delita novozgrajena avtocesta in železniška proga. Avtocesta je Šmarje - Sap močno približala Ljubljani. Danes je Šmarje - Sap z okolico mirnejše prebivalno naselje blizu glavnega mesta Ljubljane in občinskega središča Grosuplja z blago hribovito pokrajino in lepimi možnostmi za sprehode, pohodništvo in kolesarjenje, saj je v bližini označena kolesarska pot na Pance. Sprehajalci ali popotniki se lahko okrepčajo v dveh dobrih gostilnah in piceriji v Šmarju - Sapu ter na kmečkem turizmu na bližnjem Lipoglavu. Čudovite poti skozi prelepe gozdove zamikajo mnoge turiste. Zaradi bližine glavnega mesta je veliko ljudi zaposlenih v Ljubljani in tudi v Grosupljem. V kraju je več samostojnih podjetnikov, ki se ukvarjajo s storitveno in obrtno dejavnostjo. Včasih zelo razvito kmetijstvo je po obširni nacionalizaciji in arondaciji kmetijskih zemljišč po drugi svetovni vojni skoraj povsem zamrlo.
V davnini je bilo Šmarje 700 let cerkveno, upravno, kulturno in gospodarsko središče severozahodnega dela Dolenjske. Nastalo je na ozemlju, ki so ga rimski graditelji ob začetku krščanskega štetja povezali s širnim svetom, ob tem pa tudi poselili in v marsičem že urbanizirali. Samo ozelje so kultivirali že prebivalci gradišč, saj je le 3 km v zračni razdalji od farne cerkve v Šmarju - Sapu eno najpomembnejših halštatskih (staroželeznodobnih - 800 do 400 let pred našim štetjem) najdišč na slovenskem, to je na vsem jugovzodnem alpskem in predalpskem prostoru - Magdalenska gora. Različni raziskovalci so dokaj temeljito proučili najdbe iz železne dobe in ugotovili, da je bila Magdalenska gora ena od najmočnejših ilirskih gradišč v verigi, ki so se nizale od ljubljanskega barja proti Balkanu. Arheologi so tukaj izkopali več kot 1000 grobov iz različnih obdobij. Prvo najdbo so odkrili naključno leta 1870.
sobota 11 2006
sreda 01 2006
ponedeljek 30 2006
cerkvica 2
Naročite se na:
Objave (Atom)
Predstavljena objava
NOVE JASLICE POD ŠMARSKO LIPO Turistično društvo Šmarje-Sap Turistično društvo Šmarje-Sap je ob 800 letnici prvih jaslic na slovenskem na po...
-
Magdalenska gora Načrtujete izlet? Potem je ena od možnih destinacij zagotovo Magdalenska gora. Nahaja se v bližini Šmarja - Sapa, izh...
-
Rapalska meja Pa poglejmo še malo v hribe. Sprehod po tem delu je prav prijeten, tudi za družine. Štart na smučišču Soriška planina. N...
-
Dolenjski griči okoli Šmarjete Tudi v deževnem vremenu ni nič narobe, če obiščeš Dolenjsko. Čudoviti griči, pokrajina celo lepša kot To...