9. pohod po vodnih virih v Krajevni skupnosti Šmarje - Sap, 18. maj 2019, Turistično društvo Šmarje - Sap

9. pohod po vodnih virih v Krajevni skupnosti Šmarje - Sap

Turistično društvo Šmarje - Sap je že devetič organiziralo pohod Po poti vodnih virov v Krajevni skupnosti Šmarje - Sap. V letu 2010 so se člani in simpatizerji prvič zbrali v Zacurku in pod geslom »Teče mi teče vodica…« mlade in starejše poučevali o pomenu vode za življenje. Vsak naš pohod je rekreativne in izobraževalne narave. Razgiba telo in duha in tudi tokrat je bilo tako. 

Kraj ima raznovrstne oblike voda: bajer Zacurek, potoke, še delujoče izvire pitne vode, ostaline ljubljanskega barja v Gajničah. Zanimiva pa je tudi biotska pestrost njihovega neposrednega okolja. Krajani slabo poznamo našo okolico, kjer prebivamo. Zato je tak pohod zelo dobrodošel, saj pomeni predvsem možnost predstavitve krajinske raznolikosti območja, prenos znanj na druge, vplivanje na okoljsko zavest in predstavitev ukrepov za izboljšavo bivalnega okolja vseh krajanov Šmarja - Sapa. Turistično društvo Šmarje-Sap že vrsto let pripravlja odmevne tematske prireditve, ki pritegnejo k ogledu številne obiskovalce.  Doživeli smo naravo kot največjo učilnico.  

Vodenje pohoda je bilo zaupano predsedniku Turističnega društva Jožetu Grozdetu, ki nam je razložil vse potrebno o pohodu in nam podal prve informacije. Pohodniki smo prehodili del, ki spada pod porečje reke Ljubljanice in sicer pot od Šmarja prek Zacurka (do bajerja), kjer smo se naužili vode iz Medvedovega studenca. Za ustni prenos izročila o pitju in točenju vode z izvira je Lojzka Zajc opravila tudi meritve in jih primerjala z ustnim izročilom. Člani društva so nam predstavili tudi kako se prenaša izročilo o kakovosti vode, kdaj in kako jo moramo piti. Nato smo pot nadaljevali do izvira potoka Zacurk (“štirnce”). Pri izviru oziroma pri starem vodovodu nas je nagovorila Anja Šustar (Mlekarjeva). Njihovo gospodinjstvo še vedno uporablja vodo iz starega vodovoda.   

Šmarje je dobilo vodovod že leta 1885, ko so po borovih ceveh, dolgih tri metre z 6 do 8 cm široko odprtino, napeljali vodo vse do centra Šmarja. Ena od lesenih cevi je še vedno na ogled pri Medvedovem studencu. Nad bajerjem v Zacurku stoji prvi rezervoar. Šmarski vodovod naj bi takrat napajal studenec Trnovka. Prvi rezervoar stoji nad bajerjem v Zacurku. Na “gorenjem” koncu Šmarja pri Mikužu so postavili prvi vodotoč ali “štenzar”, za farovžem je bilo korito za napajanje živine in pred cerkvijo še en vodotoč ali “štenzar”. Drugi vodovod leta 1897 je bil speljan po železnih ceveh. Podaljšan pa je bil vse do Razdrtega. Med drugo svetovno vojno so italijanski vojaki napeljali vodo pod Repčami, kjer so še vedno ohranjeni trije rezervoarji. Tretji vodovod je bil po salonitnih ceveh proti “dolenjemu” koncu napeljan izpod Malega vrha iz zajetja Stavka, leta 1954. Četrti vodovod pa je napeljan po alkatenskih ceveh in se meša z grosupeljsko vodo, ki je veliko trša in po izročilu, slabša kot je bila iz Stavk. Podatki so povzeti po zapisu Jožice Kastelic, ki je zapisala pripoved Bojana Marna v letu 2005.  

Ob potoku smo vrnili in nadaljevali skozi Veliki vrh, do ponikalnice Rupe (Ponikve). 

Na ponikovalnem polju Rupe so včasih napajali živino, prali perilo, nekateri ga poznajo tudi pod imenom Ponikve, voda dosega višino tudi do 10 m, vanjo priteka potok Zacurek. Tu je sedaj izgrajen zadrževalni bazen v katerega je speljana meteorna voda, lovilec olja za zadrževanje in padavinskega odtoka iz avtoceste in odteka pa preko treh vrtin proti potoku Gajnica, oziroma potoku Škofeljščica. Ob izgradnji polnega priključka na avtocesto so bili opravljeni različni monitoringi vode v tem predelu. Ugotovljeno je, da se padavinska voda odvaja iz povoznih površin brez predhodnega čiščenja v odvodnik. S tem se odvodnik Rupe onesnažuje z raznimi maščobami, olji, peski itd. Največkrat so preseženi nitriti, nitrati, amonij in fosfati. V zadrževalnem bazenu se razredčena odpadna voda preliva v odvodnik.  

Pot pa smo nadaljevali do izvira potoka Gorenjca in izlivu potoka Zacurka v potok Graben, ter nadaljevali mimo Krštofovega studenca.  Ob poti proti Tlakam smo si ogledali tudi dolino proti Škofljici, obenem pa videli tudi oba železniška tunela. Darja Štibernik nam je predstavila tudi traso rimske ceste iz ljubljanske kotline proti Razdrtemu, ter serpentine ali rede, ki so omilile višinsko razliko in pot s konjskimi vpregami od Škofljice proti Grosuplju ter pomembnost vseh poti, ki so vodile skozi te kraje iz Ljubljane proti Novemu mestu. 

Hidrologija je bila predstavljena ob strokovnem vodenju Andjelke Simović Rustjan, ki je pripravila vse potrebno za izvedbo meritev kakovosti vode. Za skupinsko delo na pohodu in izvedbo hidrometrije je pripravila gradivo, na podlagi česar so se udeleženci razdelili na skupine. Na koncu je udeležence čakal še kviz. Ob skupinskem delu smo na večih mestih ob poti izvedli meritve ter izvedeli veliko novega, obenem pa spoznali tudi kakovost vode od izvira, ob poti pa vse do izliva. Pohod smo zaključili v gostilni Majolka, kjer smo ob žgancih in obari izkoristili pogovor za prijetno druženje. 

Pohoda se je udeležilo okrog 30 članov društva, njihovih simpatizerjev in podpornikov. Po poti vodnih virov in seveda tudi po Poti kulturne dediščine ali po učni arheološki poti na Magdalenski gori se lahko odpravite kadarkoli med letom, ne le na dan pohoda, ker je poučna, vredna ogleda. Torej pot pod noge! 

Območje Krajevne skupnosti Šmarje - Sap je bogato z vodami, vodnimi viri in mokrišči. Na območju Šmarja Sapa je nekaj manj površinsko tekočih voda, pa še ti so potoki (Zacurk, Pleški potok, Tlakščica, Gorenjca in Rebrski potok na severozahodu Šmarja ter Bič in Doline na njegovem jugovzhodnem delu. Ima pa severozahodni del Grosupeljske kotline, ki vključuje območje Šmarske doline in njeno obrobja izjemen hidrografski potencial, saj je nadpovprečno bogat z izviri tekočih voda, glede na ostale dele Slovenije. Zaradi stika prepustnih in neprepustnih kamnin in zemljin na območju Šmarja Sapa naletimo na tri ali več izvirov tekočih voda na kvadratni kilometer površine. Poleg tega reliefne stopnje v kombinaciji z geološko zgradbo dolomitnih karbonatov omogočajo nadzemno in podzemno pretakanje vod z območja Pleš v dolino Pleškega potoka in njegovo podzemno pretočitev v dolino Tlak na obrobju Škofljice na ljubljanskem barju. Sočasno je območje na črti Farovški hrib-center Šmarja-Pokopališki hrib pomembna razvodnica med Ljubljanico in Krko. Obrobje Šmarja - Sapa pri Tlakah, Gajničah in vznožju Malega Vrha, ki prehaja v zatok Ljubljanskega barja na območju Škofljice ima bogate podzemne vodne vire, na površju pa podobo mokrišč z izjemno biotsko in krajinsko raznolikostjo. Navedene naravne danosti zagotavljajo učinkovito oskrbo s pitno in tehnološko vodo na območju celotnega kraja. 

Zapisal Marko Fric, 18. maj 2019, član Turističnega društva Šmarje - Sap 

1. Vabilo Turističnega društva Šmarje - Sap - načrt poti - klikni na povezavo

2. učni pripomoček za skupinsko delo na pohodu, vodja Andjelka Simović Rustjan

3. Brane Petrovič, videozapis s pohoda, youtube

Oznake - vodni viri in različna poimenovanja skozi zgodovino na celotnem območju Krajevne skupnosti Šmarje - Sap

• Medvedov studenec, Mežnarjev studenec, Gajniški bajer, Gajnica, Krštofov studenec, Pucharjev maln, Pucihar vs Pucihar ..., slapovi Pucharjeve stope, Pelakov mlin, bajer na Hudi Polici, Pleški potok, Tlakščica, Tlaški potok, Tlaščica, Gorenjca, izvir Gorence, zatok Ljubljanskega barja, Graben ali Škofeljščica ali Reberski potok, Škofljica, Zacurk vs Zacurek, Vir, Ponikalnica Brinovec, Potok Bičje, potok Bič, Zadrževalnik Bičje, Potok Doline, Naravna vrtača Rupe, Ponikve, ponikovalno polje, Šmarski potok, Mali breg, Zadrževalni bazen Šmarje - Sap, Breška voda, Perile, 

• Izvir Bajer, Izvir Blinovec, Potok Šumnik, Močvirni travniki Gnojnica, Potoček Stavka, Vodno zajetje Stavka, Žvarclov mlin, Pelakov mlin