Zgodbice ujete v fotografski objektiv - avtor Marko Fric

Jurčičeva Muljava

Pa pokažimo še eno zgodbo iz meni bližnjih krajev. Na Muljavi, ob Jurčičevi rojstni hiši, je treba reči, da je vse dokaj lepo urejeno. Zunanjost je lepo urejena, sam muzej in etnografsko zbirko pa sem si že večkrat ogledal, tako da je tokrat na vrsti le zunanjost z zanimivo predstavitvijo življenja nekoč. Prav tako si je vredno ogledati zlati baročni oltar v cerkvi, predvsem pa predstave, ki jih lokalno prebivalstvo po Jurčičevih zgodbah ponudi na ogled na prostem v poletnem času. Čez vse leto pa je na ogled muzej, etnografska zbirka, razstave, ...

Celotna vas je lepo urejena. V okolici je na ogled še mnogo lepega, tako da si je vredno vzeti čas. V bližini je dolina, kjer snemajo nadaljevanko, prav tako so zanimivi skriti zakladi Krke, ...

Pa si to poglejmo še na nekaj fotografijah ...

10. pohod po Poti kulturne dediščine Šmarje - Sap

V organizaciji Turističnega društva Šmarje - Sap, je letos potekal že 10. tradicionalni jesenski pohod po Poti kulturne dediščine.

Pot je bila dolga 11 km in nas je vodila po obronkih nekdanje rimske ceste, ki je potekala skozi območje Šmarja - Sapa, mimo železnodobnega arheološkega najdišča Magdalenska gora do Podgorice.

Ob poti so se nam pridružili pohodniki, ki so krenili iz Grosupljega. Na posameznih točkah nam je organizator predstavil vsebino poti s poudarkom na poteku rimske javne ceste, skozi te kraje. Prav tako smo se na nekaj točkah lahko okrepčali z odličnim čajem.

Ob informacijski tabli številka 4 v Podgorici smo prisostvovali slavnostnemu odprtju prenovljene informacijske točke številka 4 na Poti kulturne dediščine pod Farovškim hribom. Tu je Luka, najmlajši član Turističnega društva Šmarje - Sap, pa je simbolično posadil lipo. Pridružil se mu je tudi župan občine Grosuplje ter predsednik Krajevne skupnosti Šmarje - Sap, ki so pomagali s finančno podporo za postavitev informacijske table, ureditvijo klopce in postavitvijo lipe.

Rimske ceste na področju Šmarja - Sap ob prehojeni poti je predstavila arheologinja ga. Maja Bricelj. Prisotne je nagovoril tudi župan občine Grosuplje, dr. Peter Verlič. Pohod pa smo zaključili s toplo malico v gostilni SLA-MA-R.

Iz prejete zloženke (novo izdana zloženka 4a):

Potek rimske javne ceste, ki je iz Italije vodila v Panonijo in na Balkan, lahko sledimo med mesti Oglej (Aquileia) – Ljubljana (Emona) – Sisak (Siscia) – Sremska Mitrovica (Sirmium).

Posameznim rimskim najdbam ali delom grobišč, ki zaznamujejo potek rimske ceste, lahko precej strnjeno sledimo od Tlak in Razdrtega (dan. Rimska c.), preko Šmarja, ob Farovškem hribu in na poti v Podgorico ter skozi Sap, dalje do Paradišča in Sel pri Šmarju. Od Cikave se je ena stranska pot odcepila proti severu, proti Perovem, druga proti jugu pa je potekala mimo železniške postaje v Grosupljem. Tudi pri arheoloških raziskavah v zadnjih letih se je na območju novih trgovinskih centrov pred Grosupljem na več mestih odkrilo rimskodobno cestišče – mestoma sta bili dobro vidni rimskodobni kolesnici. Na cesti pa so takratni popotniki tudi marsikaj izgubili, na primer železne žebljičke obuval, kovinske dele vozov in novce iz časa 1. in 2. stoletja.

Rimljani so gradnji in vzdrževanju cest posvečali veliko pozornost, saj so le dobre povezave omogočale ekonomski razcvet, nemoteno delovanje državne uprave ter obrambo v primeru uporov ali vpadov sovražnikov. Kasnejše cestne trase so pogosto sovpadale z rimskimi, kar je v glavni meri posledica logike sledenja najugodnejšim terenskim razmeram, deloma pa tudi sledenju tradicionalnim potem. Prav na območju med Ljubljano (Emono) in Višnjo Goro (Acervono) je logika prostora – izogibanje močvirnemu Barju ter naravna »vrata« med Škofljico in Šmarjem – prispevala k temu, da se trasa cestnih povezav od prazgodovine do danes praktično ni spremenila.

V nadaljevanju pa še nekaj foto utrinkov z odlično organiziranega dogodka. Vsekakor ste vabljeni tudi na druge tradicionalno organizirane pohode in dogodke v kraju Šmarje - Sap.